Telefon: | 05 99 22 140 |
E-mail: | info@domtim.si |
Ponedeljek - petek: | 07.00 - 15.00 |
Delilniki stroškov ogrevanja so naprave - indikatorji, ki omogočajo delitev stroškov ogrevanja po dejanski rabi. Na zaslonu prikazujejo enote na osnovi razlike med temperaturo površine grelnega telesa in prostora v določenem časovnem obdobju. Za določitev dejanske porabe toplote posameznega delilnika, moramo prikazanemu stanju na zaslonu dodeliti “korekturni faktor grelnega telesa” glede na velikost, tip in načina priključka.
Za enakopravnejšo delitev stroškov moramo določiti še korekcijo porabniških deležev zaradi izenačitve vpliva lege posameznega dela stavbe, ki ga kot obveznega navaja Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (UL RS št. 7/2010 z dne 29. 1. 2010). Delilniki omogočajo razdelitev tega stroška tako, da je ta 100-odstotno poravnan, zato ne govorimo več o delitvi porabljene energije, pač pa o delitvi nastalega stroška.
Izvajalec delitve (praviloma je to izvajalec, ki je vgradil delilnike) po končani ogrevalni sezoni odčita podatke z delilnikov. Pridobljene podatke z delilnikov obdela ter posreduje porabniške deleže upravniku stavbe. Podatki se izražajo v odstotkih. Po končani ogrevalni sezoni upravnik izdela končno poročilo ogrevalne sezone in ga posreduje uporabnikom. V letnem poročilu so razvidni stroški ogrevanja ogrevalnega sistema, stavbe in enote. Odčitavanje je možno tudi med ogrevalno sezono, vendar predstavlja dodatno storitev, ki je obračunana pri vsakokratni delitvi in obračunu. Načeloma pri delovanju delilnikov težav ni oziroma so le-te v okviru tehnike. Delilniki so namreč zaščiteni proti možnosti zlorabe (pokrivanje, odstranjevanje), s ciljem zmanjševanja deležev stroškov. Zlorabe so sicer možne, vendar pa se je v 99 odstotkih primerov izkazalo, da v škodo povzročitelja.
Kljub upoštevanju vseh zgoraj navedenih postavk pa je poraba toplote v stavbah odvisna od številnih drugih dejavnikov kot so zunanji klimatski pogoji, gradbeno fizikalne lastnosti stavb, vrste ogrevalnega sistema, bivalne navade in odnos uporabnikov do samega objekta ter njegovih naprav. V primerjavi z drugimi, investicijsko zahtevnejšimi ukrepi, omogoča vpeljava individualnega merjenja in obračuna stroškov ter regulacija ogrevanja največje prihranke toplote.
Z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe je možno zmanjšati porabo toplote. Ukrepi se nanašajo na uravnovešenje ogrevalnega sistema, izvedbo izolacije ovoja stavbe in podstrešja ter zamenjavo stavbnega pohištva. Vsi ti ukrepi pa za sabo nosijo finančno zelo zahtevne projekte. Sporazum o delitvi stroškov ogrevanja Načini in parametri v zvezi z delitvijo stroškov ogrevanja so sklenjeni v sporazumu, ki po stanovanjskem zakonu velja za vse etažne lastnike. Sporazum med drugim določa, kako se opredelijo od porabe energije odvisni in neodvisni stroški, kako se določa delež porabe toplote za ogrevanje, kako se ti stroški delijo med etažne lastnike. Končni obračun in pripadajoče poročilo sta podlaga za analize in morebitne spremembe izbranih parametrov obračuna.
Če določeni lastniki po sklenjenem sporazumu niso pripravljeni sodelovati ali zavirajo katerokoli fazo izvajanja dogovorjenega načina merjenja, ugotavljanja porabniških deležev ter razdelitve in obračunavanje stroškov za toploto za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode, se jim obračunavajo stroški za toploto tako, da se stroški po ključu ogrevane površine pomnožijo s faktorjem 1,6. Nadzor nad izvajanjem pravilnika bodo v prihodnje poleg energetskih izvajali tudi stanovanjski inšpektorji.
Stroški odčitavanja, delitve in umerjanja delilnikov Nova delitev stroška zahteva pri upravniku vzpostavitev nove informacijske podpore ter dodatno delo v smislu izdelave obračunov na osnovi odčitkov po posameznem stanovanju. V tem primeru ne gre več za razdelitev skupnega stroška po enotnem ključu za vsa stanovanja (npr. kot do sedaj po m2) temveč individualno po posameznem odjemnem mestu (vnos stroška za vsakega porabnika!).
Kot vsake merilne naprave so tako toplotni števci kot individualni delilniki podvrženi rednemu periodičnemu umerjanju, kar je prav tako potrebno upoštevati pri odločanju za nov sistem obračuna porabe ogrevanja. Toplotne števce umerjamo na vsakih pet let, delilnike pa po desetih letih zamenjamo z novimi.